Ti dve otoški državi bi edini lahko preživeli jedrsko katastrofo, izbruh vulkana in udar asteroida

Študija, ki je bila leta 2022 objavljena v reviji Risk Analysis, je pokazala, kateri dve otoški državi sta najbolj pripravljeni na najhujše možne svetovne scenarije, kot je drastičen padec temperatur, trk asteroida ali pomanjkanje zaloge hrane.

Raziskovalci so analizirali 38 otoških držav in ozemelj, da bi ugotovili, kateri od njih bi imel največ možnosti za preživetje. Upoštevali so 13 različnih dejavnikov, ključno s proizvodnjo hrane, energetsko samozadostnostjo in vplivom podnebnih sprememb na kmetijstvo.

Kot piše The Guardian, je pri tem prvo mesto zasedla Avstralija. Raziskovalci so namreč ugotovili, ima država ogromno zalogo hrane, s katero lahko oskrbuje kar deset milijonov ljudi. Pomaga ji tudi dobra infrastruktura, energetske zmogljivosti ter visok proračun za zdravstveno varnost in obrambo.

Kljub temu pa ima Avstralija eno slabost, in sicer njene tesne vojaške vezi z Združenim kraljestvom in ZDA, zaradi česar bi lahko hitro postala tarča jedrske vojne.

Druga možna država tik ob Avstraliji

Kot drugo državo s potencialom so raziskovalci navedli Novo Zelandijo, ki ima na tem področju prednost, saj velja za državo, ki nima jedrskega orožja. V prid ji je tudi visoka odpornost v primeru nenadnega padca temperatur. Novo Zelandijo namreč njena lega ščiti pred ekstremnimi temperaturnimi padci.

"Imamo izjemno učinkovito izvozno prehransko gospodarstvo, ki bi lahko samo z izvozom večkrat nahranilo prebivalce Nove Zelandije," je dejal eden od avtorjev študije in profesor na Univerzi Otago v Wellingtonu Nick Wilson. Dodal je, da bi imeli Novozelandci tudi v najslabšem scenariju,pri čemer bi se kmetijska proizvodnja med jedrsko zimo zmanjšala za 61 odstotkov, še vedno dovolj hrane.

Vendar pa tudi Nova Zelandija ni popolna. Brez svetovne trgovine bi po ugotovitvah raziskovalcev kmalu nastal družbeni zlom, je razkril Wilson.

Ob tem je dejal, da država živi v občutku "lažne varnosti". "Država nima več nobenega obrata za rafiniranje goriva in je močno odvisna od uvoza dizelskega goriva, pesticidov in strojev, potrebnih za vzdrževanje njenega prevladujočega kmetijskega sektorja," je pojasnil.

Druge otoške države bi v takšni krizi lahko proizvedle dovolj hrane, vendar bi verjeten propad industrije in družbene kohezije njihovo odpornost postavila pod vprašaj, sta ugotovila Wilson in soavtor Matt Boys. Kitajska, Rusija in ZDA bi medtem lahko v primeru jedrske zime zabeležile padec v proizvodnji hrane do 97 odstotkov in bi se morale zanašati na nove tehnologije.

Študija je razkrila še, da so med ostalimi otoškimi državami, ki bi lahko najverjetneje preživele svetovne katastrofe, tudi Islandija, Salomonovi otoki in Vanuatu, piše The Guardian.